Celovita skrb za zdrave sklepe

Artritis je revmatsko obolenje in pomeni, zelo enostavno, vnetje sklepov. Beseda revma, ki jo velikokrat slišimo kot skrajšano obliko za revmatsko obolenje, je še bolj splošna. Z njo opisujemo trganje in bolečine v sklepih, pa tudi v mišicah in kosteh. Pogostost teh težav s starostjo narašča: v Sloveniji ugotavljamo, da so vneti in otekli sklepi s pridruženo bolečino, ki zmanjša gibljivost, del vsakdana vsakega šestega prebivalca. Po 65. letu se težave s sklepi pojavljajo že pri več kot polovici prebivalca, po 75. letu pa pri skoraj vseh ljudeh. 

 

Obstaja več kot 200 oblik revmatskih obolenj

Nekatere oblike revmatskih obolenj (revmatičnih stanj in bolezni) so manj pogoste, druge pa zelo razširjene (npr. osteoartitis). Vsem je skupno to, da so težave kronične in da nas po nastanku spremljajo vse življenje. Bolezenski znaki se pojavljajo v fazah ali ciklih z različno intenzivnostjo: menjajo se obdobja zagona bolezni s poslabšanjem in intenzivno bolečino ter navideznim mirovanjem simptomov. Pomembno je, da tudi v času, ko obolenje navidezno miruje nadaljujemo s spremembami, ki smo se jih držali v času intenzivne bolečine. Paziti moramo na svojo prehrano, izvajati ustrezno telesno aktivnost in za svoje sklepe poskrbeti z naravnimi in varnimi hranili, ki omogočijo zaviranje napredovanja bolezni.

Čeprav do izbruha bolezni največkrat pride v našem zrelejšem obdobju, je splošno znano, da se zametki revmatskih obolenj težav pojavijo že v mladih letih. Ko smo mlajši in polni energije, teh težav morda niti ne opazimo oziroma nanje nismo pozorni. Z leti pa se pa se težave stopnjujejo. Najbolj tipični simptomi, ki spremljajo revmatska obolenja, so bolečine in zmanjšana gibljivost sklepov ter vedno krajša razdalja, ki smo jo sposobni prehoditi. Vzroki za nastanek so obsežni (od dedne nagnjenosti k revmatskim obolenjem in hormonskih sprememb pri ženskah ter pogostega obolevanja raznih okužb do nezdrave prehrane), nekateri so še vedno neznani. V Sloveniji so zdravniki potrdili diagnozo 24.000 bolnikom, z bolečinami pa se srečuje vsaj še 230.000 Slovencev. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se v zadnjem času vse več obolenj pojavlja med mlajšimi.

Kako artritis vpliva na moje življenje?    

Zadnje raziskave Evropske zveze proti revmatizmu kažejo, da bolezen poleg fizičnih omejitev, bolnika obremenjuje tudi čustveno. V Sloveniji so izkušnje bolnikov primerljive z evropskimi: artritis povzroča bolečine, okorelost ter zmanjšano gibljivost in vedno krajšo prehojeno razdaljo. Zaradi teh omejitev je namreč potrebno spremeniti in prilagoditi svoje življenje. Prej smo lahko brez težav šli v trgovino in večkrat dnevno po stopnicah, lahko smo se sprehajali in opravljali vsakdanja opravila. Sedaj pa je kar naenkrat treba vsako – tudi najmanjše opravilo – skrbno načrtovati. Če nam le uspe, da ga opravimo, za to potrebujemo več časa in energije ter napora kot včasih. Tako moramo skrbno paziti na zaloge moči in se izogniti dodatnemu obremenjevanju sklepov. S tem lahko vplivamo na zmanjševanje bolečin, ki najbolj vpliva na slabšo kakovost življenja. Vendar naši bližnji to težko razumejo. Poleg fizičnih težav so vse bolj prisotni tudi občutku nemoči in frustracije ter “nerazumljenosti“. 

Za zaviranje napredovanja bolezni in zmanjšanje bolečine mogoče storiti veliko. Predvsem tako, da celovito in dolgoročno skrbimo za svoje sklepe. To pomeni, da smo pazljivi na svojo prehrano, zdravljenje in ustrezno gibanje ves čas: tudi in predvsem takrat, ko bolezen miruje. Ko je bolezen v zagonu, je bolečina zelo intenzivna in takrat si pomagamo z zdravili iz skupine nesteroidnih antirevmatikov. Ta zdravila imajo ob dolgotrajni uporabi neželene učinke (razjeda želodca in prebavil), zato strokovnjaki predvsem v času mirovanja bolezni priporočajo, da za sklepe poskrbimo z varnejšimi alternativami. V času navideznega mirovanja bolezni lahko učinkovito ublažimo njeno napredovanje, tako tudi povečamo število “dobrih“ dni in pripomoremo k upočasnitvi ali celo zaustavitvi dodatnih nepovratnih sprememb na prizadetih sklepih, s čimer se ohranja tudi kakovost življenja.

Ena izmed najpogostejših ugotovitev je, da domači in bližnja okolica ne razume ali loči razlik med temi dnevi, saj bolečine niti ne moremo pokazati. Če nas trga ali špika v sklepih, se le-to ne kaže nujno tudi navzven. Poleg tega pa ljudje, ki so zdravi, velikokrat pozabijo, da so bolezni sklepov kronične in da je cikličnost nekaj povsem običajnega. Zato se v “slabih“ dneh ne smemo pretvarjati, da je vse v redu in se s tem še dodatno spravljati v stres. Stresne situacije namreč še pospešijo poslabšanje bolezni. Najbolj pomembno je, da svoje bližnje seznanimo z značilnim potekom bolezni tako, da nam bodo lahko v podporo. 

Obstajajo načini, kako si pomagati, da imamo vedno več “dobrih“ dni in kako premagati izgubo moči in gibljivosti v“slabih“ dneh. Veliko lahko naredimo predvsem sami, da prevzamemo nadzor nad napredovanjem artritisa prav s celovito skrbjo za zdrave sklepe skozi celotno obdobje.

Krema Liberin - Za masažo v predelu mišic in sklepov

Povezani produkti

  • Krema Liberin

    Za nego v predelu mišic in sklepov