Športne poškodbe sklepov

Vsakdo izmed nas se tekom življenja kdaj sreča s poškodbo sklepa. Še posebej so tovrstnim poškodbam izpostavljeni športniki. Pri tem ni važno, ali se s športom ukvarjajo profesionalno ali zgolj rekreativno- v vsakem primeru prihaja do poškodb. Sunkoviti gibi, pritiski in zvijanje med športno aktivnostjo so zelo obremenjujoči za sklep in okolno tkivo.

VRSTE

Kadar govorimo o športnih poškodbah sklepov najprej pomislimo na zlomljeno kost ali zvit gleženj. Pozabljamo pa na skrite poškodbe, ki jih športnik dolgo ne občuti. Šele z leti se začnejo kazati posledice, ki nastanejo po dolgoletnih vsakodnevnih obremenitvah in lahko vodijo v degenerativne bolezni sklepov (artritis), ki jih spremlja kronična bolečina.

Športne poškodbe razdelimo na: 

  • akutne: udarci, rane, izvini, izpahi, zlomi;

Zanje je značilna nenadna, močna bolečina, oteklina, poškodovane okončine ne moremo obremeniti, sklepa ne moremo normalno premikati, opazna je izredna šibkost mišic, kost ali sklep, ki vidno štrli.

  • kronične: nezaznavne- “tihe” poškodbe, sekundarni artritis;

Bolečina ob kroničnih poškodbah nastopi med treningom/tekmo, med počitkom je prisotna blaga bolečina, prizadeti del oteče.

VZROKI

  • utrujenost (akutna ali kronična), pretreniranost, nepazljivost;
  • morfologija športnika, t.j. neprimerna konstitucija za določen šport, prisotnost deformacij gibalnega sistema,npr. deformacije hrbtenice, ekstremitet,…;
  • funkcionalno stanje športnika, t.j. slabša telesna pripravljenost in pomanjkanje potrebnih psihofizičnih sposobnosti za določen šport;
  • bolezen in posledice prebolele bolezni;
  • poškodba in posledice poškodbe;
  • precenjevanje lastnih sposobnosti;
  • psihično stanje športnika, npr. trema, strah, napetost, motivacija, vpliv zdravil, alkohola ali dopinga,…
  • drugi vzroki, npr. nepoznavanje terena, vpliv zdravil,…
  • druga oseba, npr. soigralec, nasprotnik, gledalec;
  • športna oprema, t.j. obutev, oblačilo, zaščitna sredstva, športno orodje;
  • klimatsko-atmosferski pogoji, kot so mraz, vidljivost, vročina, vlažnost, veter, megla, UKW-žarčenje;
  • pomanjkljivi varnostni ukrepi, npr. zaščitne mreže, slaba asistenca,…
  • konfiguracija terena, npr. pretrd, premehak, moker,…

KAKO NASTANE SEKUNDARNI OSTEOARTRITIS

Sekundarni osteoartritis je posledica poškodbe sklepnega hrustanca, nastale zaradi športne ali kake druge poškodbe.

Začne se kot neboleča poškodba sklepnega hrustanca. V prvi fazi se spremeni njegova struktura- zmanjša se vsebnost vode, zato je hrustanec manj prožen. Nastanejo zelo majhne poškodbe, ki ne povzročajo bolečine. Hrustanec se začne postopno luščiti, njegovi delci, ki plavajo v sinovialni tekočini, pa dražijo tkivo in povzročajo otrdelost, vnetje in zatekanje sklepa. Kljub temu, da tak osteoartritis imenujemo nevnetni osteoartritis, se zaradi sproščanja citokinov in drugih mediatorjev sproži vnetni proces. V kosti, ki jo pokriva oboleli hrustanec, nastanejo subhondralne ciste (votlinice, napolnjene s tekočino), ki povzročijo, da kost postane šibkejša. Organizem poskuša popraviti nastalo škodo tako, da spodbudi kostne celice k nastajanju nove kostnine na robovih sklepne površine. Te koščke imenujemo osteofiti. Ker ne sodijo v sklepno strukturo, se drgnejo z drugimi deli sklepa, povzročajo bolečino in onemogočajo normalno funkcijo sklepa. Hrustanec sčasoma izgubi svojo gladkost in postane grob in neraven, zato sklepne površine ne morejo gladko drseti ena mimo druge. Sklep se vname. Prizadeta so vsa tkiva: kost, sklepna kapsula, sklepna ovojnica, vezi in hrustanec. Torej imate športniki dve možnosti: Nikar se ne ukvarjajte s športom! ali Pravilno poskrbite za svoje sklepe!

PRVA POMOČ PRI AKUTNI POŠKODBI SKLEPA

1. Takoj prenehamo z aktivnostmi.
2. Prizadeti del povijemo s povojem.
3. Na prizadeti del damo obkladek iz ledu, a ne več kot za 15 minut.
4. Počakamo, da se predel ogreje, nato lahko zopet damo leden obkladek.
5. Poškodovani ud dvignemo in s tem zmanjšamo otekanje.
6. Obiščemo zdravnika.

Na prizadeto mesto ne dajemo toplih obkladkov, saj s tem še povečamo prekrvavitev, otekanje in izločanje vnetnih mediatorjev ter tako spodbujamo vnetje.

PRAVILNA SKRB ZA SKLEPE ŠPORTNIKA

Veliko športnikov misli, da je bolečina sestavni del športa. Ko se pojavi, je najenostavneje pogoltniti protibolečinsko tabletko. Največkrat se poslužujejo nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID), ki poleg hitrega olajšanja s seboj prinesejo tudi neželene učinke (bolečine v želodcu, ob pogosti uporabi se lahko razvije ulkus prebavil, obremenjena so tudi jetra in ledvice).

  • Prav je, da se pred začetkom vadbe dobro ogrejemo, 
  • z vadbo krepimo različne skupine mišic,
  • krepimo vzdržljivost;
  • se ustrezno prehranjujemo,
  • pijemo dovolj vode;
  • uporabljamo primerno opremo;
  • uporabljamo zaščito, če je potrebno;
  • vadimo na ustrezni podlagi;
  • po vadbi naredimo vaje za raztezanje;
  • z vadbo ne pretiravamo;
  • ne obremenjujemo sklepa, če nas boli;
  • če boli več kot 48 ur, obiščimo zdravnika;

Krema Liberin - Za masažo v predelu mišic in sklepov.

Povezani produkti

  • Krema Liberin

    Za nego v predelu mišic in sklepov