Uporabljamo piškotke, da naredimo vašo izkušnjo boljšo, z uporabo spletne trgovine. V skladu z direktivo o zasebnosti, vas moramo vprašati za soglasje o nastavitvah piškotkov.
Izvedite več.
DOVOLI PIŠKOTKE
Ameriški delovni psihologi ugotavljajo, da je velik delež preobremenjenosti, napetosti in stresa povezan predvsem s paradoksom, da človek po eni strani uživa v spremembah in raznolikosti, po drugi pa se jih boji in se jim skuša izogniti, saj ga skrbi, kaj bodo prinesle in kakšne turbulence bodo povzročile. Večji kot je razkorak med željo in strahom, močnejši je stres.
V sodobnem poslovnem svetu je človek najpomembnejši kreator uspeha. Naša dobra psihofizična kondicija je pri tem eden od naših glavnih adutov. Zato se je pomembno aktivno soočiti z enim od najpogostejših “minerjev” naših naporov, da bi bili uspešni.
Zadnjih deset let je beseda STRES ena najpopularnejših besed našega vsakdanjika. Pojavlja se v strokovni in poljudni literaturi, skoraj ni revije, kjer nam ne bi postregli s kakšnim koristnim nasvetom, kako ga obvladati. Pa je stres res tako pomemben?
Povrnimo se v kameno dobo, ko je stres za človeka predstavljal preživetveni instinkt. S stresnim odzivom je pračlovek pripravil telo na borbo in beg pred lačnimi medvedi ali drugimi predatorji. Zavedati se moramo, da so se časi spremenili. Danes je stres, predvsem reakcija na psihološke pritiske in vsakodnevne obveznosti in pričakovanja. Neobvladan stres vodi v delovno izčrpanost ali izgorelost.
Ko sem iz porodnišnice prinesla svojo prvo dojenčico, sem jo položila v zibelko, se usedla poleg nje in jo opazovala. To so bili trenutki popolne sreče in po licih so mi nenadzorovano polzele solze.
Minilo je nekaj dni. Mala je pridno sesala mleko in dobivala čedalje bolj okrogla lička. Čedalje pogosteje pa je neutolažljivo jokala.